V soboto, 22. aprila 2017, smo se taborniki RBK odpravili na praznovanje Dneva zemlje, ki je hkrati tudi Dan tabornikov. Že tretje leto zapored smo se udeležili Taborniškega feštivala v Ljubljani, ki je letos praznoval 21. let. Po zboru pred taborniškim domom smo se odpeljali do Celja, od koder smo pot nadaljevali z vlakom (hvala podjetju Koplast d.o.o. za sponzorstvo vozovnic). Ob prihodu v Ljubljano so nas v parku Tivoli čakale številne delavnice in nepregledna množica tabornikov iz celotne Slovenije. Razdelili smo se v manjše skupine in se skupaj z vodniki odpravili na lov za dogodivščinami. In teh je bilo veliko – vozili smo se s kanuji, streljali z lokom, se mečevali, iskali zaklade (Geocaching), izdelovali lesene žlice, hodili s hoduljami, se učili oživljati v primeru zastoja srca, spoznali delo vodnika policijskega psa, udeležili smo se lokostrelske »vojne«, se družili z žabami in še in še. Predviden čas odhoda domov smo zaradi lepega vremena in prijetnega počutja morali obvezno prestaviti na kasnejšo uro (verjamemo, da nihče ni bil jezen zaradi tega).
In kot se za praznovanje spodobi, smo se za konec obiska Ljubljane na Prešernovem trgu posladkali/osvežili/razvajali s sladoledom (jupiii). Na poti domov smo se na vlaku imeli priložnost družiti s taborniki iz Maribora in Slovenske Bistrice. Vseh 29 članov RBK, ki smo se udeležili praznovanja Dneva tabornikov, smo se domov vrnili polni vtisov in z obljubo, da se naslednje leto ponovno vrnemo na feštival.
Na koncu bi se radi zahvalili vsem staršem, ki so nam zaupali svoje otroke in nam pomagali pri prevozu do Celja in nazaj.
Z D R A V O !
RBK: "Ko je kosilo, je ura ena!"
Zapisal: Marjan Kampuš – Slamica
Fotografije: Nina Gošnjak
In kot se za praznovanje spodobi, smo se za konec obiska Ljubljane na Prešernovem trgu posladkali/osvežili/razvajali s sladoledom (jupiii). Na poti domov smo se na vlaku imeli priložnost družiti s taborniki iz Maribora in Slovenske Bistrice. Vseh 29 članov RBK, ki smo se udeležili praznovanja Dneva tabornikov, smo se domov vrnili polni vtisov in z obljubo, da se naslednje leto ponovno vrnemo na feštival.
Na koncu bi se radi zahvalili vsem staršem, ki so nam zaupali svoje otroke in nam pomagali pri prevozu do Celja in nazaj.
Z D R A V O !
RBK: "Ko je kosilo, je ura ena!"
Zapisal: Marjan Kampuš – Slamica
Fotografije: Nina Gošnjak