Letošnji letni tabor je potekal v tednu med 30.6 in 7.7.2018, blizu vasice Slap ob Idrijci.
Na tabornem prostoru nas je čakala predhodnica, ki je pridno pripravljala tabor, vendar vsi šotori še niso bili postavljeni, zato ste tudi otroci, nekateri prvič, postavili svoj šotor. Seveda smo pri tem pomagali vodniki in vodstvo tabora. Popoldan smo prvič skočili v Idrijco in presenetljivo nas je bila večina dovolj pogumnih in se nismo ustrašili hladne vode. Ob našem taboru se je nahajal lep zavoj reke s široko »plažo« na kateri smo uživali cel teden. GGji in PPji so celo plavali na drugo stran, kjer je bila voda dovolj globoka za skakanje iz skal.
Popoldan smo nadaljevali s pripravo tabora - postaviti je bilo namreč potrebno koše za smeti, stenčas, sušilnico, streho za drva… Eno izmed opravil, ki se je leto s izkazalo za najbolj zamudno, pa je bilo nabiranje drv. Toliko časa, kot smo letos porabili, da smo v gozdu, polnem lesa, nabrali dovolj lesa za večni ogenj, pa še ne!
V času tabora smo na dopoldanskih gozdnih šolah postavljali vsak svoj ogenj, se učili uporabljati šotorke, nekateri so naredili celo svoj splav, da so se prepeljali v vodov kotiček. Popoldan smo imeli različne športne igre. Igrali smo se med dvema ognjema, imeli smo bitko z vodnimi baloni, ki je prerasla v pravo vojno, ki ji je sledilo čofotanje v reki. Medvedki in čebelice so se odpravili na pohod, med tem ko so gozdovniki preizkusili svoje orientacijske sposobnosti v manjših skupinah. En popoldan je potekal v luči taborniškega gladiatorja / proge preživetja, ko smo se valjali po blatu, hodili s hoduljami, skakali v vrečah, vlekli hlode, se plazili, ciljali plastenke,… Proti večeru so nas čakale različne ustvarjalne delavnice, kjer smo pisali razglednice staršem, izdelovali zapestnice in priponke za rutice in se pripravljali na poroke. Pekli smo si tudi slastne penice. Čas je bil tudi za prosto igro, kjer ste otroci dokazali, da se še vedno znate igrati v gozdu in da za zanimivo igro ni potreben računalnik, temveč le kakšen resničen prijatelj in domišljija.
Po večerih smo se skupaj družili ob tabornem ognju, kjer smo ob zvokih kitare prepevali dobro znane taborniške pesmi. Še Pepe Korenček pravi, da je eden izmed najboljših občutkov, ko vsi skupaj sedimo, prepevamo in smo samo prisotni v trenutku - pomirjeni in srečni.
Čakale so nas zabavne igre, kot je kamela in iskanje svetlečih balonov in namigov. Seveda ne smemo pozabiti plesnih točk, rapanja, petja pesmi taborjenja (nam vodnikom je bila zelooo všeč svinjska himna!). Seveda ne smemo pozabiti večera, ko so naši vodniki ležali okoli tabora ranjeni in ste jih otroci morali poiskati in rešiti (tiste, ki se je rešit dalo). Takrat so se zelo izkazali gozdovniki, ki so za to igro prevzeli naloge vodnika in vodili vod. Punci sta priznali, da naloga vodnika le ni tako enostavna, kot se zdi. Imeli smo tudi poroke, čeprav smo kar malce žalostni, da se naš najbolj perspektiven par na koncu ni poročil. Ženina je nevesta zaradi neznanega razloga zapustila pred oltarjem - se pač zgodi.
Zaključni večer s pagodo je bil čudovit zaključek taborjenja, kjer smo podelili »NAJ« značke in krstili člane, ki so bili prvič na letnem taboru. Prisotni ste bili tudi starši, ki ste prišli pogledati, kako potekajo aktivnosti na našem taboru in upamo, da vam je bilo všeč, kar ste videli.
Novost na letošnjem taboru je bila igra kraja zastave, kjer je lahko kdorkoli napovedal krajo zastave straži. Le enemu je uspelo ukrasti zastavo - bravo Marsel! GGji so krajo kar trikrat napovedali, vendar zastave niso uspeli ukrasti. En večer so napoved preklicali zaradi zunanje grožnje in vsi starejši smo spali okoli in pod zastavami. To je moralo biti smešno tistim, ki so nam želeli ukrasti zastavo! Še vedno ni pojasnjeno, kako se je prvi dan zastava iz šotora GGjev znašla v Zidijevem šotoru, njim pa je ostala le modra brisača. Windguru še vedno trdi, da nima nič pri tem, ampak kdo ve?
Dragi otroci! Hvala, da ste se udeležili letošnjega tabora in ga soustvarjali z nami. Bili ste zares dobra druščina. Upamo, da ste zares uživali in vam bo tabor ostal v lepem spominu. Starši! Hvala, da ste nam zaupali svoje otroke, drugo leto pa se še v večjem številu vidimo na zaključku taborjenja!
Toliko dogodivščin, toliko vtisov in toliko na novo spletenih poznanstev in prijateljstev, da je nemogoče vse povzeti le z besedami. Tisti, ki smo bili tam, vemo, da je bilo noro, ostale pa vabimo, da se nam drugo leto pridružite in še sami užijete trenutke popolnega miru, stran od sodobne tehnologije in stresa. Letošnje taborjenje je bilo zares nekaj posebnega. Vse se je poklopilo - tudi vreme! Zdaj pa uživajte zaslužene počitnice, da si napolnite baterije in powerbanke za novo taborniško leto. Se vidimo jeseni! Mi že komaj čakamo! Okej?
RBK je tekom taborjenja Idrijci podaril tudi pesem in zanjo posnel videospot, ki si ga lahko ogledate na sledeči povezavi: Njej, Idrijci!
Zapisala: Nina Gošnjak
Fotografije: Nina Gošnjak, Ivona Iršič, Gregor Iršič – Ire, Aleš Sušak – Supo, Urban Čuješ - Čujko
Na tabornem prostoru nas je čakala predhodnica, ki je pridno pripravljala tabor, vendar vsi šotori še niso bili postavljeni, zato ste tudi otroci, nekateri prvič, postavili svoj šotor. Seveda smo pri tem pomagali vodniki in vodstvo tabora. Popoldan smo prvič skočili v Idrijco in presenetljivo nas je bila večina dovolj pogumnih in se nismo ustrašili hladne vode. Ob našem taboru se je nahajal lep zavoj reke s široko »plažo« na kateri smo uživali cel teden. GGji in PPji so celo plavali na drugo stran, kjer je bila voda dovolj globoka za skakanje iz skal.
Popoldan smo nadaljevali s pripravo tabora - postaviti je bilo namreč potrebno koše za smeti, stenčas, sušilnico, streho za drva… Eno izmed opravil, ki se je leto s izkazalo za najbolj zamudno, pa je bilo nabiranje drv. Toliko časa, kot smo letos porabili, da smo v gozdu, polnem lesa, nabrali dovolj lesa za večni ogenj, pa še ne!
V času tabora smo na dopoldanskih gozdnih šolah postavljali vsak svoj ogenj, se učili uporabljati šotorke, nekateri so naredili celo svoj splav, da so se prepeljali v vodov kotiček. Popoldan smo imeli različne športne igre. Igrali smo se med dvema ognjema, imeli smo bitko z vodnimi baloni, ki je prerasla v pravo vojno, ki ji je sledilo čofotanje v reki. Medvedki in čebelice so se odpravili na pohod, med tem ko so gozdovniki preizkusili svoje orientacijske sposobnosti v manjših skupinah. En popoldan je potekal v luči taborniškega gladiatorja / proge preživetja, ko smo se valjali po blatu, hodili s hoduljami, skakali v vrečah, vlekli hlode, se plazili, ciljali plastenke,… Proti večeru so nas čakale različne ustvarjalne delavnice, kjer smo pisali razglednice staršem, izdelovali zapestnice in priponke za rutice in se pripravljali na poroke. Pekli smo si tudi slastne penice. Čas je bil tudi za prosto igro, kjer ste otroci dokazali, da se še vedno znate igrati v gozdu in da za zanimivo igro ni potreben računalnik, temveč le kakšen resničen prijatelj in domišljija.
Po večerih smo se skupaj družili ob tabornem ognju, kjer smo ob zvokih kitare prepevali dobro znane taborniške pesmi. Še Pepe Korenček pravi, da je eden izmed najboljših občutkov, ko vsi skupaj sedimo, prepevamo in smo samo prisotni v trenutku - pomirjeni in srečni.
Čakale so nas zabavne igre, kot je kamela in iskanje svetlečih balonov in namigov. Seveda ne smemo pozabiti plesnih točk, rapanja, petja pesmi taborjenja (nam vodnikom je bila zelooo všeč svinjska himna!). Seveda ne smemo pozabiti večera, ko so naši vodniki ležali okoli tabora ranjeni in ste jih otroci morali poiskati in rešiti (tiste, ki se je rešit dalo). Takrat so se zelo izkazali gozdovniki, ki so za to igro prevzeli naloge vodnika in vodili vod. Punci sta priznali, da naloga vodnika le ni tako enostavna, kot se zdi. Imeli smo tudi poroke, čeprav smo kar malce žalostni, da se naš najbolj perspektiven par na koncu ni poročil. Ženina je nevesta zaradi neznanega razloga zapustila pred oltarjem - se pač zgodi.
Zaključni večer s pagodo je bil čudovit zaključek taborjenja, kjer smo podelili »NAJ« značke in krstili člane, ki so bili prvič na letnem taboru. Prisotni ste bili tudi starši, ki ste prišli pogledati, kako potekajo aktivnosti na našem taboru in upamo, da vam je bilo všeč, kar ste videli.
Novost na letošnjem taboru je bila igra kraja zastave, kjer je lahko kdorkoli napovedal krajo zastave straži. Le enemu je uspelo ukrasti zastavo - bravo Marsel! GGji so krajo kar trikrat napovedali, vendar zastave niso uspeli ukrasti. En večer so napoved preklicali zaradi zunanje grožnje in vsi starejši smo spali okoli in pod zastavami. To je moralo biti smešno tistim, ki so nam želeli ukrasti zastavo! Še vedno ni pojasnjeno, kako se je prvi dan zastava iz šotora GGjev znašla v Zidijevem šotoru, njim pa je ostala le modra brisača. Windguru še vedno trdi, da nima nič pri tem, ampak kdo ve?
Dragi otroci! Hvala, da ste se udeležili letošnjega tabora in ga soustvarjali z nami. Bili ste zares dobra druščina. Upamo, da ste zares uživali in vam bo tabor ostal v lepem spominu. Starši! Hvala, da ste nam zaupali svoje otroke, drugo leto pa se še v večjem številu vidimo na zaključku taborjenja!
Toliko dogodivščin, toliko vtisov in toliko na novo spletenih poznanstev in prijateljstev, da je nemogoče vse povzeti le z besedami. Tisti, ki smo bili tam, vemo, da je bilo noro, ostale pa vabimo, da se nam drugo leto pridružite in še sami užijete trenutke popolnega miru, stran od sodobne tehnologije in stresa. Letošnje taborjenje je bilo zares nekaj posebnega. Vse se je poklopilo - tudi vreme! Zdaj pa uživajte zaslužene počitnice, da si napolnite baterije in powerbanke za novo taborniško leto. Se vidimo jeseni! Mi že komaj čakamo! Okej?
RBK je tekom taborjenja Idrijci podaril tudi pesem in zanjo posnel videospot, ki si ga lahko ogledate na sledeči povezavi: Njej, Idrijci!
Zapisala: Nina Gošnjak
Fotografije: Nina Gošnjak, Ivona Iršič, Gregor Iršič – Ire, Aleš Sušak – Supo, Urban Čuješ - Čujko
