Taborniki Rodu belega konja smo letos že tretjič zapored izvedli samostojno Zimovanje. Tokrat še bolj samostojno, saj smo tudi kuhali sami – skoraj sami pravzaprav. Zimovanje smo izvedli na Resniku v stari šoli in sicer od petka 17. 2. do torka, 21. 2. 2017, kjer se nas je zbralo 22 otrok, šest vodnikov, kuhar s pomočniki in ostali člani vodstva.
Na Resniku smo se zbrali v petek popoldan, si pripravili prostor in pene za spanje, se zbrali v zbor in dvignili zastavo ob petju himne. Po odlični večerji so za večerni program poskrbeli vodniki skupaj z vodjo programa Nino in nas popeljali v temo letošnjega zimovanja – Ledena doba (ali gora po Čujkovo;). Želod Praskeža (za katerega je Nina in tudi večina ostalih mislila, da je pravzaprav lešnik) je tabornike razdelil po vodih, sledile so igre, da smo se bolje spoznali in razgibali pred spanjem. V sladko spanje nas je poneslo sneženje!
Sobotno jutro nas je razveselilo z dvema centimetroma mokrega snega, ki je imel za posledico celodnevno sušenje nogavic, rokavic, bund in vsega ostalega. Bistveno bolj pomembno pa je bilo kepanje, delanje utrdbe, kidanje in vse ostale zimsko-snežne aktivnosti, ki so povzročile rdeča lica, mrzle roke in iskrice v očeh – neprecenljiva zabava. Dopoldanske gozdne šole so hitro minile, po odličnem kosilu in kratkem počitku (a je že kdo videl počivati tabornika!?) pa se je zimsko veselje že nadaljevalo. Utrujenost in mokre stvari so botrovale odločitvi, da večer posvetimo bolj mirni zabavi – ogled filma Ledena doba (ne gora, Čujko), sok in kokice. In mirno spanje s Sidom, Praskežem, Manijem, Diegom, Breskvico, Egonom in Eli. V primerjavi s prejšnjimi leti so tokrat naši taborniki zjutraj spali precej dlje in povzročali bistveno manj hrupa. Zelo zelo pohvalno!
Nedeljsko jutro nas je s soncem priklicalo na zrak – gozdne šole – učenje postavljanja šotork, kurjenja ognjev in priprave na popoldanski Lov na lisico in orientacijo. Po odličnem nedeljskem kosilu – juha (za katero je še kuharjev sin povedal, da tokrat pa res ni dobra!), pohana kura, restan krompir, solata in počitek - so v boj z lisico podali MČ in nato v pot izgube še vod starejših MČ in GG – tudi orientacije se bomo kmalu naučili). Tudi večerni program je deloma potekal zunaj – taborniki so v temi iskali fluorescentne palčke, odšli na kratek nočni sprehod in večer nadaljevali s petjem taborniških pesmi.
Ponedeljek je bil še posebej zanimiv – na večerni krst se je pripravljalo kar osem tabornikov, dva tabornika sta se pripravljala na prestop med GG in dve tabornici-vodnici na prestop med PP. Zahtevnim nalogam in težkim izzivom so bili kos vsi in med večernim programom so vsi postali čisto pravi taborniki! Da je bilo vse skupaj še bolj slovesno smo popoldan pripravili čokoladne in kokosove kroglice, s krofi pa nas je razveselil Sašo - alias Hitri! Prav vsak dan smo imeli tudi obiske – Silva in Darko (ki sta pridno pomila posodo po večerji), Primož (ki odlično maže palačinke z Nutello), naši BFF iz Zagorja - Tina, Sabina in Bia (ki so se poslovili pred večerjo, in se na Trojanah odločili, da se pa na večerjo kljub vsemu vrnejo!), pa Marko in bodoča tabornica Ana, pa še koga smo pozabili!
In že je prišel zadnji dan in veliko dela – poiskati vsa svoja oblačila in pakiranje (tudi letos je ostala vreča pozabljenih stvari – le zakaj bi bilo tokrat drugače). Po zadnjem kosilu, zboru in spuščanju zastave smo se odpravili domov, da se spočijemo, zberemo vtise in lepe spomine in začnemo s plani za … letni tabor!
Naši vodniki so se tudi tokrat odlično odrezali in uspešno izvedli celoten program – tako gozdne šole kot tudi vse popoldanske delavnice in aktivnosti ter večerni program. Sanke so sicer tudi letos ostale v kotu, smo pa vreme izkoristili za nogomet, Lov na lisico, orientacijo, lokostrelstvo, postavljanje šotorke in šotorov, kurjenje ognja ter za tekanje in kričanje zunaj in znotraj doma. Zimovanje smo tako zaključili precej utrujeni in malce umazani sicer pa vsi zdravi, za kakšno kilo težji (kriv je Ire), polni novega znanja, izkušenj in pričakovanja naslednje taborniške avanture!
;) ;) ;) ;)
RBK: "Ko je kosilo, je ura ena!"
Zapisala: Kornelija Kodrič - Koni
Foto: Gregor Iršič - Ire, Andrej Zidanšek - Zidi, Kornelija Kodrič - Koni, Aleš Pučnik - Punki, Urban Čuješ - Čujko, Nina Gošnjak
Na Resniku smo se zbrali v petek popoldan, si pripravili prostor in pene za spanje, se zbrali v zbor in dvignili zastavo ob petju himne. Po odlični večerji so za večerni program poskrbeli vodniki skupaj z vodjo programa Nino in nas popeljali v temo letošnjega zimovanja – Ledena doba (ali gora po Čujkovo;). Želod Praskeža (za katerega je Nina in tudi večina ostalih mislila, da je pravzaprav lešnik) je tabornike razdelil po vodih, sledile so igre, da smo se bolje spoznali in razgibali pred spanjem. V sladko spanje nas je poneslo sneženje!
Sobotno jutro nas je razveselilo z dvema centimetroma mokrega snega, ki je imel za posledico celodnevno sušenje nogavic, rokavic, bund in vsega ostalega. Bistveno bolj pomembno pa je bilo kepanje, delanje utrdbe, kidanje in vse ostale zimsko-snežne aktivnosti, ki so povzročile rdeča lica, mrzle roke in iskrice v očeh – neprecenljiva zabava. Dopoldanske gozdne šole so hitro minile, po odličnem kosilu in kratkem počitku (a je že kdo videl počivati tabornika!?) pa se je zimsko veselje že nadaljevalo. Utrujenost in mokre stvari so botrovale odločitvi, da večer posvetimo bolj mirni zabavi – ogled filma Ledena doba (ne gora, Čujko), sok in kokice. In mirno spanje s Sidom, Praskežem, Manijem, Diegom, Breskvico, Egonom in Eli. V primerjavi s prejšnjimi leti so tokrat naši taborniki zjutraj spali precej dlje in povzročali bistveno manj hrupa. Zelo zelo pohvalno!
Nedeljsko jutro nas je s soncem priklicalo na zrak – gozdne šole – učenje postavljanja šotork, kurjenja ognjev in priprave na popoldanski Lov na lisico in orientacijo. Po odličnem nedeljskem kosilu – juha (za katero je še kuharjev sin povedal, da tokrat pa res ni dobra!), pohana kura, restan krompir, solata in počitek - so v boj z lisico podali MČ in nato v pot izgube še vod starejših MČ in GG – tudi orientacije se bomo kmalu naučili). Tudi večerni program je deloma potekal zunaj – taborniki so v temi iskali fluorescentne palčke, odšli na kratek nočni sprehod in večer nadaljevali s petjem taborniških pesmi.
Ponedeljek je bil še posebej zanimiv – na večerni krst se je pripravljalo kar osem tabornikov, dva tabornika sta se pripravljala na prestop med GG in dve tabornici-vodnici na prestop med PP. Zahtevnim nalogam in težkim izzivom so bili kos vsi in med večernim programom so vsi postali čisto pravi taborniki! Da je bilo vse skupaj še bolj slovesno smo popoldan pripravili čokoladne in kokosove kroglice, s krofi pa nas je razveselil Sašo - alias Hitri! Prav vsak dan smo imeli tudi obiske – Silva in Darko (ki sta pridno pomila posodo po večerji), Primož (ki odlično maže palačinke z Nutello), naši BFF iz Zagorja - Tina, Sabina in Bia (ki so se poslovili pred večerjo, in se na Trojanah odločili, da se pa na večerjo kljub vsemu vrnejo!), pa Marko in bodoča tabornica Ana, pa še koga smo pozabili!
In že je prišel zadnji dan in veliko dela – poiskati vsa svoja oblačila in pakiranje (tudi letos je ostala vreča pozabljenih stvari – le zakaj bi bilo tokrat drugače). Po zadnjem kosilu, zboru in spuščanju zastave smo se odpravili domov, da se spočijemo, zberemo vtise in lepe spomine in začnemo s plani za … letni tabor!
Naši vodniki so se tudi tokrat odlično odrezali in uspešno izvedli celoten program – tako gozdne šole kot tudi vse popoldanske delavnice in aktivnosti ter večerni program. Sanke so sicer tudi letos ostale v kotu, smo pa vreme izkoristili za nogomet, Lov na lisico, orientacijo, lokostrelstvo, postavljanje šotorke in šotorov, kurjenje ognja ter za tekanje in kričanje zunaj in znotraj doma. Zimovanje smo tako zaključili precej utrujeni in malce umazani sicer pa vsi zdravi, za kakšno kilo težji (kriv je Ire), polni novega znanja, izkušenj in pričakovanja naslednje taborniške avanture!
;) ;) ;) ;)
RBK: "Ko je kosilo, je ura ena!"
Zapisala: Kornelija Kodrič - Koni
Foto: Gregor Iršič - Ire, Andrej Zidanšek - Zidi, Kornelija Kodrič - Koni, Aleš Pučnik - Punki, Urban Čuješ - Čujko, Nina Gošnjak