Po obilici slabega vremena v preteklem tednu in prestavljenemu datumu vseslovenske akcije, nas je  v soboto, 22. oktobra 2016 pričakalo sončno jesensko jutro. Polni energije in pričakovanj smo se dobili ob 8.30 pred taborniškim domom. Zbralo se nas je 13 tabornikov (iz voda Orli MČ IV in mlajših GG-jev). Odpravili smo se na zbirno mesto, ki je bilo pri Osnovi šoli Sv. Jerneja, od tam pa še naprej na območje Petelinjeka. Pričakali so nas predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, ki so nam predstavili svoje delo in namen akcije. Ni trajalo dolgo in že smo zavihali rokave in odšli veselo na delo – mladim drevesom, ki so bila posajena po žledolomu pred dvema letoma, smo pomagali, da bodo lažje rastla (odstranjevali smo vse odvečne rastline ob novo posejanih drevesih, največ dela pa smo imeli s številnim robidovjem). Po dveh urah smo bili veseli in polni zadovoljstva, ko smo videli, koliko dela smo opravili. Največje zadovoljstvo pa je bilo videti sijaj v očeh mladih tabornikov, ki so bili odkrito zadovoljni z opravljenim. Po uspešno opravljenem delu je sledila malica, ki so jo organizirali sponzorji akcije (NLB in Hofer), za kar se jim naši polni želodci najlepše zahvaljujejo.
Drugi del akcije je bil namenjen taborniškim dejavnostim v gozdu – iskali smo vse mogoče oblike, rastline, barve, vonjali, občutili, čistili, iskali stopinje, prisluhnili petju ptic …
Na koncu smo postali glasniki miru, kar dokazujejo novi našitki, ki smo si jih prislužili. Obljubili smo si, da se bomo na Petelinjek še vrnili, saj nas vse zelo zanima, koliko bodo drevesa zrasla čez eno, dve ali pet let.

RBK: "Ko je kosilo, je ura ena!"

Zapisal: Marjan Kampuš - Slamica
​Foto: Marcel Zidanšek

V soboto 8. oktobra, smo taborniki sodelovali tudi na Žuru Pod goro! Ja, res je, odzvali smo se na prijazno vabilo, da se predstavimo. Z veseljem smo se udeležili druženja z otroki in njihovimi starši. Tokrat smo se predstavili dvema prvima razredoma Osnovne šole Pod goro. 
Najprej so se vsi preizkusili v klasični taborniški veščini - obračanju šotorke in bili pri tem odlični. :) Skupaj smo tudi nabrali drva za ogenj in postavili pravo piramido. Otroci so ogenj tudi sami zakurili in se poskrili v "Savico". 
Mi smo bili nad akcijo navdušeni, otroci pa sodeč po obrazih... verjetno še bolj! :)

RBK: "Ko je kosilo, je ura ena!"

Zapisala: Nina Gošnjak
​Foto: Pia Vajs

Taborniki Rodu belega konja Slovenske Konjice smo izbrali prvi oktobrski vikend, lepo in toplo vreme ter se odpravili na pohod in mini taborjenje kot spodbudo in dobrodošlico novim članom, ki so se nam v tem šolskem letu množično pridružili. Izpred taborniškega doma se nas je 24 najpogumnejših odpravilo na sedem kilometrski pohod do Mlakarjeve kmetije v Čadramu pri Oplotnice.  Spremljala nas je dobra volja, pesem, sonce in odločenost tudi najmlajših, da pridemo do cilja. Ob prihodu je iz kotlov že dišalo, še zastavo smo dvignili, nabrali drva in zgodnja večerja je našla pot v naše želodčke. Pridružilo se nam je še nekaj zamudnikov in potrebno je bilo pripraviti še šotore za spanje (prvi smo spali v čisto čisto novih šotorih!), pripraviti ogenj in večerni program se je začel – z grozljivo zgodbo Marcela in Veronike, prijaznimi pesmimi Čujkota, twisti, pečenimi jabolki,…  Najprej so omagali najmlajši, tisti malo večji pa so imeli še toliko energije, da so šli še na kratek nočni pohod v gozd in nabrali drva. Zjutraj nas je zbudil rahel dežek, ki pa dobre volje ni pokvaril – skuhali smo čaj, pojedli zajtrk, popravili šotore in prtljago, spustili zastavo in pogasili ognjišče. Za nami so ostali lepi spomini pred nami pa nove nore taborniške dogodivščine, ki se jih vsi že zelo veselimo!

RBK: "Ko je kosilo, je ura ena!"

Zapisala: Kornelija Kodrič - Koni
Foto: Andrej Zidanšek-Zidi