Taborniki Rodu belega konja smo letos že drugič izvedli samostojno Zimovanje na Boču in sicer od srede 24. 2. do nedelje, 28. 2. 2016. Letos smo več kot podvojili lansko številko, saj se nas je zbralo več kot trideset.
Na Boču smo se zbrali v sredo popoldan, zasedli sobe, se zbrali v vode in dvignili zastavo ob petju himne. Po odlični večerji so za večerni program poskrbeli GG-ji, ki so nam pripravili igre, da smo se bolje spoznali in razgibali pred spanjem. Noč je minila mirno razen Lukčevega krika in »izginotja« ter Marcelovega posredovanja. Ugotovili smo, da imamo vrata, ki se sama odpirajo!
Četrtkovo jutranje bujenje je bilo potrebno zgolj za GG-je, saj so MČ-ji razgrajali že od 6 ure. Dopoldne je pet snežink povzročilo paniko in MČ-ji so bili skupaj z vodniki že po 15-tih minutah nazaj v skupnem prostoru. Ampak tudi na toplem in suhem se lahko veliko naučimo. Iz preventivnih razlogov (da bodo taborniki utrujeni in da bodo zjutraj malce dlje spali) smo se popoldne odpravili na vrh Boča. Pot je bila precej zahtevna, vendar se nismo dali – kljub zimskemu vremenu smo osvojili vrh in se po dveh urah vrnili v dom na topel čaj in malico. Popoldne smo se spopadli z zelišči primernimi za čaj in poskusi. Po okusnih palačinkah za večerjo pa je sledil filmski večer s Kekcem in kokicami za MČ-je ter Outsider za malce starejše. Noč je bila bolj mirna kot prejšnja, jutro pa enako hrupno. Še vedno niso dovolj utrujeni? Bomo videli, kdo bo zmagal?!
Petkovo jutro nas je razveselilo s snegom – slab centimeter ampak dovolj za odlično gozdno šolo, ki je tako trajala skoraj do dvanajstih. Za vsak primer smo se odpravili na sveži zrak še po počitku. Popoldan smo tekmovali – orientacija v prostoru, kviz o poznavanju tabornikov in domačega kraja, potapljanje ladjic, katera ekipa hitreje sestavi tri sestavljanke in katera dobi največ točk pri postavljanju stolpa iz kart. Različne taktike in strategije so se obnesle. Na večernem programu so se nam pridružili katoliški skavti iz Prekmurja – končno sta prišla tudi Punki in Eva! Žal pa je zbolel naš načelnik, ki je mimogrede zdravnik (navaden – za enkrat!). Dali smo ga v posteljo, izmerili vročino, pogledali grlo in se odločili, da mora ležat.
Pa smo zmagali! Vsi MČ-ji spali do bujenja ob 7.30! Stanje načelnika se ni izboljšalo, zato se je odpravil v domačo oskrbo, mi pa smo nadaljevali z dopoldanskimi gozdnimi šolami in pripravami na večerni krst. Prestopniki so dobili posebne naloge, katerih težavnostna stopnja je bila odvisna od starostne skupine, vendar pa so vse naloge uspešno opravili. Ker smo ugotovili, da svež zrak našim tabornikom dobro dene so tudi sobotno dopoldne preživeli zunaj – dela več kot dovolj – ognji, objekti, šotorka, šotor, kričanje, tekanje,….Popoldanska delavnica je bila ustvarjalna – GG-ji so izdelovali makete pionirskih objektov, MČ-ji pa so vozlali (in nagrada so bili bonbončki!), zgibali avijončke, risali, krasili klupce,…. In že je bil zadnji večer - krstili smo vse, ki so bili prvič na zimovanju in podelili 11 rdečih rutic, opravili dva prestopa med MČ-je, dva med GG-je in enega med PP-je ter podelili prvo oranžno rutico. Čestitke Franu, Urbanu, Vidu, Mateju, Nejcu in Evi! Na koncu pa smo pojedli (skoraj) vse sladkarije in tako s polnimi želodčki sladko zaspali.
Še ena zmaga! Vsi spali do 7.30! Potem pa se je začel živ-žav (pa ne po TV ampak v živo!) – iskanje pogrešanih stvari, pakiranje, pospravljanje – vmes pa igre, smeh in zabava. Obiskali so nas trije taborniki iz BFF Rodu Poldeta Eberla Jamskega – naši sopotniki na poletnih taborjenjih (in tudi letos bo tako!) in mimogrede je Boštjan GG-jem utrdil znanje postavljanja signalnega stolpa (pravim tabornikom dež ne pride do živega – niti v kratkih rokavih ne!). Sledil je še zadnji dogodek – spuščanje zastave in odhod domov.
Naši GG-ji so se odlično odrezali in uspešno prestali krstno izvedbo vodenja gozdnih šol in popoldanskih ter večernih aktivnosti. Sanke so sicer ostale v kotu, smo pa vreme izkoristili za pohode, Lov na lisico za najmlajše, lokostrelstvo, postavljanje šotorke in šotorov, kurjenje ognja ter za tekanje in kričanje zunaj in znotraj doma. Zimovanje smo tako zaključili precej utrujeni in malce umazani sicer pa vsi zdravi (razen načelnika!), polni novega znanja, izkušenj in pričakovanja naslednje taborniške avanture!
Zapisala: Koni
Foto: Kornelija Kodrič, Andrej Zidanšek, Aleš Pučnik, Urban Čuješ
Na Boču smo se zbrali v sredo popoldan, zasedli sobe, se zbrali v vode in dvignili zastavo ob petju himne. Po odlični večerji so za večerni program poskrbeli GG-ji, ki so nam pripravili igre, da smo se bolje spoznali in razgibali pred spanjem. Noč je minila mirno razen Lukčevega krika in »izginotja« ter Marcelovega posredovanja. Ugotovili smo, da imamo vrata, ki se sama odpirajo!
Četrtkovo jutranje bujenje je bilo potrebno zgolj za GG-je, saj so MČ-ji razgrajali že od 6 ure. Dopoldne je pet snežink povzročilo paniko in MČ-ji so bili skupaj z vodniki že po 15-tih minutah nazaj v skupnem prostoru. Ampak tudi na toplem in suhem se lahko veliko naučimo. Iz preventivnih razlogov (da bodo taborniki utrujeni in da bodo zjutraj malce dlje spali) smo se popoldne odpravili na vrh Boča. Pot je bila precej zahtevna, vendar se nismo dali – kljub zimskemu vremenu smo osvojili vrh in se po dveh urah vrnili v dom na topel čaj in malico. Popoldne smo se spopadli z zelišči primernimi za čaj in poskusi. Po okusnih palačinkah za večerjo pa je sledil filmski večer s Kekcem in kokicami za MČ-je ter Outsider za malce starejše. Noč je bila bolj mirna kot prejšnja, jutro pa enako hrupno. Še vedno niso dovolj utrujeni? Bomo videli, kdo bo zmagal?!
Petkovo jutro nas je razveselilo s snegom – slab centimeter ampak dovolj za odlično gozdno šolo, ki je tako trajala skoraj do dvanajstih. Za vsak primer smo se odpravili na sveži zrak še po počitku. Popoldan smo tekmovali – orientacija v prostoru, kviz o poznavanju tabornikov in domačega kraja, potapljanje ladjic, katera ekipa hitreje sestavi tri sestavljanke in katera dobi največ točk pri postavljanju stolpa iz kart. Različne taktike in strategije so se obnesle. Na večernem programu so se nam pridružili katoliški skavti iz Prekmurja – končno sta prišla tudi Punki in Eva! Žal pa je zbolel naš načelnik, ki je mimogrede zdravnik (navaden – za enkrat!). Dali smo ga v posteljo, izmerili vročino, pogledali grlo in se odločili, da mora ležat.
Pa smo zmagali! Vsi MČ-ji spali do bujenja ob 7.30! Stanje načelnika se ni izboljšalo, zato se je odpravil v domačo oskrbo, mi pa smo nadaljevali z dopoldanskimi gozdnimi šolami in pripravami na večerni krst. Prestopniki so dobili posebne naloge, katerih težavnostna stopnja je bila odvisna od starostne skupine, vendar pa so vse naloge uspešno opravili. Ker smo ugotovili, da svež zrak našim tabornikom dobro dene so tudi sobotno dopoldne preživeli zunaj – dela več kot dovolj – ognji, objekti, šotorka, šotor, kričanje, tekanje,….Popoldanska delavnica je bila ustvarjalna – GG-ji so izdelovali makete pionirskih objektov, MČ-ji pa so vozlali (in nagrada so bili bonbončki!), zgibali avijončke, risali, krasili klupce,…. In že je bil zadnji večer - krstili smo vse, ki so bili prvič na zimovanju in podelili 11 rdečih rutic, opravili dva prestopa med MČ-je, dva med GG-je in enega med PP-je ter podelili prvo oranžno rutico. Čestitke Franu, Urbanu, Vidu, Mateju, Nejcu in Evi! Na koncu pa smo pojedli (skoraj) vse sladkarije in tako s polnimi želodčki sladko zaspali.
Še ena zmaga! Vsi spali do 7.30! Potem pa se je začel živ-žav (pa ne po TV ampak v živo!) – iskanje pogrešanih stvari, pakiranje, pospravljanje – vmes pa igre, smeh in zabava. Obiskali so nas trije taborniki iz BFF Rodu Poldeta Eberla Jamskega – naši sopotniki na poletnih taborjenjih (in tudi letos bo tako!) in mimogrede je Boštjan GG-jem utrdil znanje postavljanja signalnega stolpa (pravim tabornikom dež ne pride do živega – niti v kratkih rokavih ne!). Sledil je še zadnji dogodek – spuščanje zastave in odhod domov.
Naši GG-ji so se odlično odrezali in uspešno prestali krstno izvedbo vodenja gozdnih šol in popoldanskih ter večernih aktivnosti. Sanke so sicer ostale v kotu, smo pa vreme izkoristili za pohode, Lov na lisico za najmlajše, lokostrelstvo, postavljanje šotorke in šotorov, kurjenje ognja ter za tekanje in kričanje zunaj in znotraj doma. Zimovanje smo tako zaključili precej utrujeni in malce umazani sicer pa vsi zdravi (razen načelnika!), polni novega znanja, izkušenj in pričakovanja naslednje taborniške avanture!
Zapisala: Koni
Foto: Kornelija Kodrič, Andrej Zidanšek, Aleš Pučnik, Urban Čuješ
RSS Feed
